Dedek Mraz je poleg Svetega Miklavža in Božička eden od treh dobrih mož, ki obišče in obdari otroke v tednu pred novim letom, ali pa v noči s 31. decembra na 1. januar.

Dedek Mraz se je v slovenski kulturi utrdil v času Jugoslavije. “Pripeljan” je bil iz Rusije, saj temelji na ruskih zgodbah in legendah okoli leta 1930.

Dobri mož po imenu Dedek Mraz je poročen s starko Zimo in živi pod Triglavom. Celotno zunajo podobo dobrega moža v slovenskem prostoru je upodobil slikar Maksim Gaspari. Obleka, ki jo nosi je slovenska, s slovenskimi vzorci na plašču ter tradicionalno polhovko na glavi.

Dobrotnik Dedek Mraz ima vse otroke zelo rad in med njimi ne dela razlik. O njem obstaja veliko različnih pesmic, najbolj znana pa je Siva kučma, bela brada, ki jo je napisal Janez Bitenc.

Lik Dedka Mraza se še danes v decembru pojavlja v mnogih podjetjih, šolah, vrtcih in drugih javnih prireditvah, kjer pozdravi in obdaruje otroke.

V Sloveniji je največji in najbolj poznan sprevod Dedka Mraza konec decembra v Ljubljani. Takrat se Dedek Mraz pripelje s iz svojega doma pod Triglavom in se ustavi na Ljubljanskem gradu. V sprevodu, kjer ga spremljajo snežaki, medvedi, zajci ter druga bitja iz ljudskih pripovedk in pravljic pozdravlja otroke ter jim deli bombone. Otroci se dobrega moža in njegove spremljevalce močno razveselijo.

Glavne lastnosti, po katerih se Dedek Mraz v Sloveniji loči od Božička in Svetega Miklavža:
Domovanje: Živi pod Triglavom v Kekčevi deželi.
Datum: Otroke obdaruje pred novim letom ali na novoletno jutro v domačem krogu.
Oblačila: Oblečen je v ovčji krznen plašč s slovenskimo ornamentaliko, v roki ima sprehajalno palico, na glavi pa ima polhovko.
Spremstvo: Po navadi nima spremljevalcev, lahko pa ga spremljajo palčki, živali in snežinke.
Prevoz: Pripelje se s sanmi s konjsko vprego.