Velikonočni prazniki

FacebookTwitterGoogle+Email

Velika noč oz. Jezusovo Vstajenje od mrtvih je najpomembnejši krščanski praznik. Med Kristjani je Velika noč praznik, ko se Jezus Kristus vrača od mrtvih.

Na veliki petek so Jezusa Kristusa križali, tretji dan torej na nedeljo, pa je vstal od mrtvih.

Velika noč ne poteka na isti dan vsako leto, vendar pa je datum premakljiv. Praznik Velike noči za kristjane pomeni praznik veselja in upanja, saj je Jezus Kristus s vstajenjem tretji dan premagal fizično in duhovno smrt, ter vernikom prinesel novo upanje, predvsem pa upanje na vstajenje in življenje po smrti.

Tradicija

Tradicionalno je na petek zapovedan strogi post, kar pomeni, da se ta dan ne jé mesa in samo enkrat najé do sitega. V soboto najprej prižge blagoslovljeni ogenj, na katerem se skuha Velikonočna šunka. Vsa Velikonočna jedila se odnesejo v Cerkev na blagoslavitev oz. žegen le-ta pa so postrežena v nedeljo pri Velikonočnem zajtrku.

Tudi jedilo ima svojo simboliko saj vsaka izmed jedi odnešenih k žegnu nekaj pomeni. Meso predstavlja Kristusovo telo, rdeči pirhi so kaplje krvi, hren predstavlja žeblje, potica in ostale sladice pa trnjevo krono. Na velikonočno nedeljo v Sloveniji potekajo vstajenjske procesije, kjer gre na čelu procesije kip vstalega Jezusa Kristusa.

Velikonočni ponedeljek

Kristjani se na velikonočni ponedeljek, dan po prazniku velike noči, spominjajo Jezusovega prikazovanja njegovima učencema na poti v Emavs. V spomin na ta dogodek kristjani ta dan obiščejo svoje bližnje in se z njimi veselijo novice o Kristusovem vstajenju.

Velikonočni ponedeljek je po osamosvojitvi v Sloveniji podobno kot v večini evropskih držav dela prost dan. Po običajih je namenjen izletom, sprostitvi, obiskovanju sorodnikov in prijateljev. Po številnih slovenskih krajih je navada, da na ta dan pripravijo tudi posebne igre s pirhi, po cerkvah pa bodo tudi danes potekala številna bogoslužja.

Želimo Vam lepe Velikonočne praznike. Preživite jih v družbi tistih, ki jih imate najraje.